Po temi posveti luč.
Ni kar tako tjavdan moje mišljenje. Nje lepota naredi me sanjača. Pogled temnih oči vzburi v meni močan paradoks, temne oči, toplina pogleda. Veš, da, če bereš to, peljal bi te nekam na samo, stran od primitivnega folka, ki mi namesto mojega nasmeha, ki ti pripada, nariše resnobo na obraz. Bil bi s tabo, prepustil bi se ti, cel dan bi biv s teboj. Od sončnega vzhoda, do zahoda. Ako imela bi moč, da ustavila bi čas in zajadrala v širne romantične fantazije. Mi roka moja skoz tvoje lase v fantaziji riše nesmiselne simbole, skoz katere bi pokazal ti ljubezen.
Vrnem se k njej, njeni lepoti, očarljivosti njene prisotnosti. Njene besede, tople, sladke, iz ust prihajajo kot valovi toplega morja.
Romanco eno samo bi ti izkazal, ako na samem bi bila. Komaj fizična vzdržnost mi ostane, psiha po koncu me drži, da bi podaril strastni ti poljub, kar pred vsemi. Sanjavost moja se nadaljuje, končala dolgo se nebo, ljubezen pravtako. Vedi, da moj dan ena sama tema je, tenebris, ti pa moja luč si, lux. Ja, luč si mojega srca.
0 komentarji:
Objavite komentar