četrtek, 13. maj 2010

Your tears don't fall, they crash around me.

Ko solza vleče dolgo črno črto z roko v roki z črnilom iz tvojih temnih oči. Ko začutim žalost v tvoji duši. Prav zaskeli me v notranjosti. Začutim praznino in popolno razočaranje. Ko se ti beločnica obarva rdeče, od vsega razočarjanja, ko se kri ohladi in ko misliš, da sveta konec bo. Tu se začne moja zgodba. Zgodba o ljubezni. Obriši si solzo in objemi me močno, zatisni oči, zaderi se in daj vso jezo ven. Stisni me močno, popokaj mi rebra, naj kri pritisne skozi moje suhe ustnice. Daj si duška, zaslužiš si. Krivica, ki se ti zgodila je, poravnana bo. In ne, ni prepozno za ljubezen, ni prepozno za ta barvasti svet, ni čas za črno ogrinjalo, ne ogrni svojega srca. Odpri oči, stopi ven na zrak, zasmej se, pa čeprav s solzami v očeh, poglej to sonce, naj ti obarva bledo polt. Primi me za roko, začuti moj utrip, začuti mojo vročo kri ob tebi, začuti to, da te zares rad imam, da ljubim te!

0 komentarji:

Objavite komentar