Zapornik

Jutranji vetrič spomni me na tvoj dotik, pogled ta črni. Na nežne lase, po roži dišeče, ki zaplapolajo v vetru nežnem. Nežne so moje misli, nežni so moji dnevi. Vse samo zaradi tebe, vse samo zaradi tvojega dotika, poljuba, pogleda. Milisekunde tvoje pozornosti, miiičkeni trenutki tvojega nasmeha, in že sem v tisti nežnosti, o kateri razmišljam, razpravljam že dva meseca... Počutim se kot ujetega, v tvoje srce ujet, zaprt. Ni želje po svobodi, ni želje po pobegu. Ključ, ki odprl bi tak zapor, stalil sem in zapečatil svoje srce. Zdaj pripadam tebi, zdaj sem tvoj in prepuščam se ti. Misli, moja glava, polna je samo še tebe. Tvoje telo, ustnice, tvoj nasmešek, tvoje besede... Vse to spremenim v glavi v romanco. Vse to me tako zmede... Temu, me Dorai, lahko rečem ljubezen. Ljubim te. <3