two birds with one stone

Pogrešam toplo atmosfero med nama... Pogrešam samoto, ki sva jo dostikrat uživala z mehkimi pogledi in poljubi. Zvezde me spominjajo na tisočere lepote, ki jih še zdaj ugledujem pri tebi. Mirna reka me spominja na tvoj objem, ki me lepo oblije. Kam bi skupaj stekla na samo, stran od nemira, stran od ovir, vsakdanjega hitenja in tečnarjenja... Daj, prosim te še zadnjič, vzemi roko, ki ti jo ponujam, vzemi me za cel dan nekam stran. Shrani poljube, ki ti jih nameravam podariti, zaveži mi srce ob svoje. Namenjam ti vsak pogled ljubezni, po vseh teh dnevih, ljubim te močno. Če že pomislim, koliko časa se nisva videla... Intervali tresajoče se roke me prestrašijo, vse to zaradi potrebe po tebi. Krvavo te rabim, krvavo rabim tvojo pozornost, tvoje veselje, nasmeh, dotik. Rad bi da se deliva drug drugemu kakor le znava, pa čeprav po vseh ovinkih, ki nama jih je pofukana usoda namenila... V glavi si praskam v kosti število dni katere sem za man čakal na usta tvoja, in še danes mogoče uzrem novo števko, mogoče znaš preprečiti to nesmislno drgnjenje? Šifre mi prepletajo glavo, daj razmehčaj me kot nekoč, reci mi, da ljubiš me tako kot jaz tebe. Zato ti tole posvečam.